Članek: Himalaja
Tale sestavek o najvišjem gorstvu našega planeta sem sestavil pred kakšnim letom. Morda pa bo komu koristil. 
Himalaja
Himalaja je najvišje gorstvo na svetu. Nahaja se na Azijski celini, natančneje med Severnoindijskim nižavjem in Tibetom. Ime »hima-alaya« v sanskrtu pomeni »bivališče snega«, kar zagotovo tudi je. Na svetu je kar štirinajst gor, ki presegajo višino osem tisočih metrov (tako imenovanih osemtisočakov) in čisto vsi so del Himalaje. Najbolj znane in najvišje gore so Mount Everest (8.848 m), K2 (8.611 m) in Kančendžunga (8.586 m). Zaradi indijske litosferske plošče, ki še zmeraj nariva na evrazijsko, se gorovje stalno spreminja in se dviguje pet milimetrov na leto.
To 2400 kilometrov dolgo pogorje sodi med najmlajša na svetu, saj je nastalo z alpidsko orogenezo v terciarju. Zgrajeno je v glavnem iz magmatskih kamnin granita in gnajsa, ker pa je bilo to ozemlje nekoč pod vodo, najdemo tudi usedline.
Himalaja je zelo dober primer naravne pregrade. Zaradi svoje ogromne višine preprečuje dostop severnim arktičnim vetrom s severa, da bi prišli do Indije in prav tako poletnim vlažnim monsunom z juga, da bi prišli v notranjost celine. To dejstvo zelo vpliva na relief Azije: ker ne pusti vlažnim monsunom v osrčje kontinenta je nastala znana puščava Gobi v Mongoliji.
Podnebje same Himalaje ni povsod enako, ločimo pa predvsem monsunsko in gorsko. Monsunsko podnebje zajema nižje nadmorske višine. Poletni monsuni se na jugu ustavijo in vlago, ki so jo nabrale z Indijskega oceane odvržejo v obliki deževja. To je v glavnem za ljudi zelo dobro, saj padavine močno potrebujejo. Poletni monsuni prinesejo tudi višje temperature zraka, kar je zopet ugodno za ljudi. Topel veter topi sneg in močno poveča pretok rek. V zimskem času pa monsunsko podnebje ni najbolj prijazno do prebivalcev Himalaje, saj monsuni pihajo s severa proti jugu in prinašajo suh in hladen zrak. Nastopi doba suše. Gorsko podnebje je značilno za dele Himalaje, ki so v višjih legah, ker se vpliv monsunskega podnebja pri poltretjem tisočaku ne zazna več. Pri 3000-ih metrih so letne temperature okoli 0°C, pri 4000-ih se temperatura spusti na -15°in tako naprej. Povprečna letna temperatura se v najvišjih legah lahko spusti tudi do -50°C. V teh legah je tudi pas večnega snega in leda in rastja ni niti v sledeh.
V višinah Himalaje so ledeniki, ki so lahko dolgi kar 50 km. Zaradi taljenja le teh v nižjih legah, so se v Himalaji oblikovale številne reke in jezera, ki so preoblikovala površje in vplivala na življenje ljudi. Tu izvirajo pomembne Azijske reke, kot Ind na vzhodu, Brahmaputra na zahodu in Ganges, sveta reka. Kot sem že omenil, Himalaja zavira vlažne monsune z juga. Zaradi tega je v notranjosti celine premalo padavin, da bi bile reke vsaj podobne tistim v drugih predelih Azije. Zaradi pomanjkanja vode namreč ne uspe vsem se izliti v morje, ampak se prej posušijo. Temu pojavu, ki je najbolj izrazit prav tukaj, pravimo areično območje. Reke ki tečejo proti jugu se izlivajo večinoma v Bengalski zaliv.
Tudi rastlinstvo in živalstvo nista enotna za vso Himalajo. Spreminja se v smeri sever-jug, v smeri vzhod-zahod pa ni večjih sprememb. Na dokaj ozki širini Himalaje se tako prepleta veliko različnih tipov rastlinstva. V najbolj južnih krajih se prepletata bujni monsunski gozd in tropsko rastlinstvo. Nekoliko severneje gozd preide v savano, ta pa počasi v vedno višje gore in široke doline. Listavcev je vedno manj, pojavijo se iglavci. Ti rastejo vse dokler ne pridemo do pasu, kjer je nadmorska višina nad gozdno mejo (ok. 4000 metrov). Rastlinstvo se dokončno spremeni ko gremo še bolj proti severu in pridemo do Tibetanske planote. Tukaj kmečke kulture, kot na primer krompir, uspevajo tudi nad gozdno mejo. Najprimernejša območja za poljedelstvo so južneje, kjer se prepletajo gore in doline. Prebivalci na terasastih poljih gojijo razne agrume, krompir in sladkorni trs.
Prebivalstvo je v Himalaji zelo raznoliko, ljudje se združujejo v majhne skupine. Zaradi reliefa prevladujejo vasi s do 1000 prebivalci. Čeprav vasi sodijo v posamezne države in se združujejo v večje plemenske zveze, ima vsaka vas svojo kulturo. Vasi v Himalaji nimajo skupnega prava. Pismenih je le ena četrtina vseh prebivalcev. Največja mesta so le tam, kjer je relief dovolj raven in ugoden za življenje. Glavno mesto Nepala, Katmandu, je s svojim pol milijona prebivalci največje mesto v Himalaji. Posebna skupina ljudi v Himalaji so Šerpe, ki živijo na severu Nepala, kjer so gore najvišje. Znani so po svojem glavnem poklicu – so namreč nosači, ki jih tuji alpinisti plačajo za nošnjo opreme.
Gledano iz stališča verovanja, lahko razdelimo Himalajo na tri dele: vzhod, zahod in sever. Na zahodu prevladuje islam, kjer lahko najdemo vse njegove značilnosti, kot so mošeje in ženske ogrnjene v črno oblačilo. Proti zahodu se vera v enega boga spremeni v politeistično vero – hinduizem. Na severu pa je ozemlje razsvetljenega Bude s svojo vero budizma. Vse tri vere zagovarjajo spoštovanje drug druge, zato verskih vojn tukaj ni. Čudovite in zastrašujoče podobe Himalaje so razvile tudi mitologijo. Primer je recimo Jeti, ki naj bi bil pol človek pol opica in naj bi živel v visokih predelih Himalaje.
Za ugotavljanje razvitosti in gospodarstva v Himalaji, moramo preučiti lastnosti petih držav, v katere sega to gorstvo – to so Pakistan, Kitajska, Nepal, Indija in Butan. Vse te države, razen Kitajske imajo BDP na prebivalca nižji od 745$ in sodijo v skupino držav z najnižjim BDPjem. Prav tako te države zasedajo zadnja mesta na IDR lestvici. Za Himalajo so te lastnosti razumljive, saj recimo storitvenih dejavnosti na težko dostopnih mestih ni, prav tako so tamkajšnji prebivalci prilagojeni na samooskrbo in nimajo raznih komunikacijskih sredstev. Večina se jih ukvarja s samooskrbnim kmetijstvom, trgovine tukaj ni. Tudi zdravstvo je zelo slabo: živeči v Himalaji se navadno zanašajo na pomoč alpinistov in drugih tujih obiskovalcev teh krajev.
Viri:
Regionalna geografija sveta / Slavko Brinovec ... [et al.] . - 4. izdaja - Ljubljana :
Mladinska knjiga, 2002 (Uporabljal predvsem za vodovje)
Leksikon Cankarjeve založbe / [urednici Ksenija Dolinar, Seta Knop]. - Dopolnjena 3.
izdaja - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1998 (Splošni podatki o Himalaji,
Neaplju, itd.)
Geografija - pojmi / [urednik Marjan Krušič]. - Drugi natis - Ljubljana : Cankarjeva
založba, 1972 (Za razlago raznih pojmov)
Internet : http://en.wikipedia.org/wiki/ (spletna enciklopedija)
Računalniški CD: Microsoft Encarta Encyclopedia '99 (angleška splošna enciklopedija)
Leave a Reply